ČETRTA ALI SRČNA ČAKRA

Četrta čakra je znana kot srčna čakra, ker leži na območju tega vitalnega organa. Pokriva območje zgornjega dela prsnega koša in zgornji del hrbta in je povezana s priželjcem, ki je pomemben dejavnik imunskega sistema. Je tako imenovana energetska centrala človekovega energijskega sistema. Čakra je jedro našega duha, vez med telesom in duhom, je središče ljubezni, usmiljenja, ravnovesja in miru. Predstavlja prehod med spodnjimi  tremi  in zgornjimi tremi čakrami. Skoznjo se začne naše duhovno popotovanje k višji stopnji zavedanja, ter razvoju duhovnih teles. Na ravni srca pričenjamo živeti duhovne vrednote.

Pripisujejo ji zeleno barvo, njen element je zrak. Zrak je element diha, kisika, ki ga črpa skozi krvni obtok vsak srčni utrip. Pljuča, ki se polnijo in praznijo, so kot veje in vitice srčne čakre. Srčne celice bijejo enoglasno in to nenehno, že iz maternice in naprej, skozi vse življenje.

Srčna čakra si zapisuje informacije, ki so povezane z brezpogojno ljubeznijo, odpuščanjem in plemenitostjo. Njena energija nam pomaga preseči navezanost na materialni svet in ustvarja ravnovesje v odnosih in v sebi.

Ljubezen predstavlja največjo moč človeka, zato se jo učimo spoznavati postopoma. Prvih lekcij smo se naučili še preden smo se rodili, od svoje matere in okolice. V svoji družini smo preizkušali mnogo različic ljubezni: brezpogojno,  največkrat pa smo izkušali grenko učenje pogojne ljubezni. Skozi ljubezen smo doživljali trpljenje in veselje na osebni ravni. Bili smo pod nenehnim vplivom sprememb, ponavljale so se bolečina, ranjenost in izgube. Svoje srce smo zaklenili in vse kar nam je manjkalo, smo iskali v zunanjem svetu. Svet iskrenih čustev nam je ostal neznan, ker se jih nismo naučili izražati, ko smo bili še otroci. Morda jih niti pokazati nismo smeli in smo odraščali v čustveni hladnosti, ki je bila v družini. Če smo v otroštvu izoblikovali omejujoče prepričanje, da nismo vredni ljubezni, v svoje življenje privlačimo ljudi, ki nam ljubezni ne izkazujejo.

Šele, ko spoznamo, da je zunanji svet le odsev nas samih, lahko odpremo srce in ozavestimo, da so bile vse lekcije, ki smo jih izkusili nujno potrebne za naš razvoj. Ko nehamo obsojati druge za naša doživetja, se tudi kvaliteta našega življenja močno spremeni. Ko na življenje ne gledamo več kot na trpljenje in boje, ampak kot na priložnost za osebnostni in duhovni razvoj, stopimo na pot resnice. Vse drugo so iluzije  materialnega sveta in sami jim damo pomen in vrednost. Vse se začne pri brezpogojni ljubezni do sebe. Dajemo lahko le iz svoje polnosti in šele ko živimo ljubezen, smo resnično odprti za sočutje in odpuščanje. Dokler bomo prepričani, da za svojo srečo potrebujemo drugega in dokler bomo zanikali svoje potrebe, se nam bodo dogajale stvari, ki nas bodo ovirale, ker nam tako kažejo blokade, s katerimi ustavljamo svojo moč.

Potrebe, ki jih občutimo kot psihološki primankljaj:

Potrebujem čas zase, potrebujem nekoga, ki bi se pogovarjal z menoj, potrebujem varnost, pohvalo, nekoga, ki bi mi vsak dan povedal, da me ima rad, potrebujem nove izzive, potrebujem dokaze, da me potrebujejo, potrebujem spoštovanje drugih, partnerjevo razumevanje, sorodno dušo, ljubezen, podporo drugih, prijazno besedo, naklonjenost, pogovor o bolečini, bolezni itd.

Te potrebe pripadajo nižjim čakram. Ko srečamo osebo, ki ima enake potrebe, je to srečanje dveh, ki imata notranji primanjkljaj in drug od drugega pričakujeta zadovoljitev svojih potreb. To ni povezano z brezpogojno ljubeznijo. Problem nastane, ko prikrijemo lastnosti, ki jih pri sebi ne maramo in se čustveno odzovemo, ko jih opazimo pri drugem in mu jih pripisujemo. Če jih ne bi imeli v svojih zapisih v čakrah, jih pri drugem sploh ne bi opazili. (nezanesljivost, neiskrenost, opravljivost, trmoglavost, odvisnost, nadzorovanje, počasnost, prepirljivost, jezljivost, molčečnost, neodločnost, zamujanje, posmehovanje, laganje, zavist…)

Odpuščanje je poleg ljubezni tisti ključ, ki odpira vrata srca. Kadar komu zamerimo, ker ni izpolnil naših »tihih« pričakovanj, ali mu ne moremo odpustiti, postanemo z njim povezani. V obeh primerih smo se s svojo miselno in čustveno naravnanostjo priklopili na pretekle dogodke in na človeka in vse skupaj deluje kot magnet, ki privlači še več tega. Tako pričnemo živeti v temačni preteklosti, ki nam jemlje energijo, ki jo potrebujemo za sedanjost. Moten je pretok energije skozi čakro in lahko smo izpostavljeni različnim obolenjem fizičnega telesa.

V takem primeru se je potrebno vprašati, ali se ljubimo dovolj, da odpustimo preteklost, v katero smo se ujeli? Najprej je treba preteklost in naš odnos do dogodkov sprejeti in razumeti, ozavestiti in nato odpustiti od sebe. Ko odpustimo sebi in drugim, povečamo energijski pretok skozi čakro in s tem pripomoremo k svojemu zdravju, si pridobimo stanje ravnovesja in notranjega miru. Ljubezen dela čudeže. Ko se začnemo ljubiti, smo sposobni opustiti vsa omejujoča prepričanja, smo se sposobni soočiti sami s seboj in pogledati na vse svoje bolečine, na bolezen in trpljenje kot na darilo. Pomaknemo se naprej po poti duhovnega razvoja.

Vsa zdravljenja potekajo na ravni srčne čakre. Zdravilci univerzalno energijo preobrazijo v zdravilno le skozi srce, saj zdravljenje poleg energije vključuje še ljubezen, empatijo in sočutje.

Nepravilno delovanje četrte čakre se na fizičnem telesu odraža kot: obolenje srca in ožilja, bolezni imunskega sistema, rak dojk in pljučni rak, alergije, astma, bronhitis in razne bolezni kože itd.

Duševna in čustvena stanja , ki jih izzove nepravilno delovanje čakre: ljubosumnost, zagrenjenost, sovraštvo, obup, jeza, depresija, pomanjkanje samospoštovanja. nezmožnost odpuščanja, čustvena preobčutljivost. Lahko obstaja globok razkol med umom in telesom, kar je posledica zanemarjanja, emocionalne zlorabe ali sramotnih izkušenj iz otroštva. V odrasli dobi nakopičena žalost težko pritiska na srčno čakro, dostikrat ustavlja dih in ovira naravni razvoj prsnega koša.

Za boljše delovanje srčne čakre poskrbimo z dihalnimi vajami, ustrezno telovadbo, plesom, meditacijo… Večkrat se poglejmo v ogledalo in si povejmo, da se imamo radi. Iz kake dobre knjige si preberimo afirmacije, da si utrdimo pozitivne misli o nas samih. Ljubiti sebe pomeni, da imamo zaupanje vase, da verjamemo v to, kar smo in smo pripravljeni v skladu s tem delovati.